Alternative

ALI JE PRVA POTEZA BELEGA ” E2 – E 4″ RES NAJBOLJŠA ?

Po šahovskem znanju, vztrajnosti, šahovski inventivnosti, psihološki trdnosti, logiki razmišljanja, hitrosti in točnosti eksaktnih matematičnih izračunov v šahovskih varijantah in kombinacijah ter drugih pozitivnih človeških lastnostih so nedosegljivi vzorniki vsem drugim šahistom, šahistkam in drugim ljubiteljem šahovske igre na našem prelepem planetu Zemlji sedaj najboljši šahisti in šahistkinje sveta KASPAROV, ANAND, KRAMNIK, MOROZEVICH, SHIROV, GELFAND, ADAMS, IVANCHUK, KARPOV, LEKO, …, KAMSKY, SVIDLER, TOPALOV, BAREEV, RUBLEVSKY, SALOV, SHORT, GEORGIEV, SADLER, TIVIAKOV, KRASENKOV,…, BELIAVSKY,…,  J. POLGAR, Z. POLGAR, GALLIAMOVA-IVANCHUK, CHIBURDANIDZE, HIE, ….. . Na pamet poznajo na tisoče varijant vseh šahovskih otvoritev, nekatere celo do 25 poteze in dlje. Vse to so že dokazali, dokazujejo in bodo še leta in leta dokazovali na šahovskih olimpijadah in na številnih drugih najmočnejših mednarodnih šahovskih turnirjih. To bodo nedvoumno dokazali tudi udeleženci na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo od 31. 07. do 30. 08. 1999 v hotelu CAESARS PALACE v znamenitem LAS VEGASU v Združenih državah Amerike.

Toda kljub navedenemu, skupaj z vsemi svetovnimi šahovskimi prvaki od leta 1886, ko je bilo prirejeno prvo uradno svetovno šahovsko prvenstvo, skupaj z vsemi drugimi najboljšimi šahisti in šahistkami sveta ter kljub sodobnim šahovskim računalnikom na čelu z najbolj slavnim IBM – ovim DEEP BLUE, ki je maja leta 1997 premagal Kasparova (3,5 : 2, 5) z izpopolnjenimi šahovskim programi, še ni uradno znanstveno dokazano katera prva poteza belega je boljša: e2 – e4 ali d2 – d4 !? Tudi najboljši obrambni potezi črnega na ti dve potezi belega še nista ugotovljeni. Že več kot eno stoletje čakamo na ti dve ugotovitvi ! Ali res moramo še čakati ?!

Že zaradi navedenih razlogov lahko najboljšim šahovskim teoretikom, šahistom in drugim ljubiteljem šaha postavimo celo vrsto logičnih vprašanj, na ketera bi radi čimprej dobili pravilne odgovore, npr:

ZAKAJ BI MORALI ŠE ČAKATI ?!

Ali je vredno čakati morda samo še 5 ali 10 let, da s pomočjo izpopolnjenih računalnikov kot je že znameniti IMB-ov DEEP BLUE, ki ga bodo brez dvoma kmalu še bolj izpopolnili v hitrosti, zmoglivosti, logiki šahovskega razmišljanja itn, da vendarle ugotovimo, katera prva poteza belega zanesljivo vodi k njegovi zmagi oz. zanesljivemu remiju črnega? To se bo zagotovo kmalu zgodilo !? Nato bodo ti zgodovinski izračuni kaj hitro preneseni na CD-je, šahovske knjige in revije ter na INTERNET. In kaj bomo potem !? Tekmovali v tem, kdo se bo prej na pamet naučil vseh omenjenih izračunav ali pa bomo z uveljavitvijo novih alternativnih predlogov prednost dali tistim šahovskim analitikom in profesionalnim šahistom, ki bodo pionirji v inventivnosti pri odkrivanju najboljših otvoritvenih potez posameznih 64 predlogov novih začetnih šahovskih pozicij.

To je bil eden od mojih osnovnih razlogov, da sem v svoji knjigi “SISTEMI 8×8+”, 1997 (glejte znamenito problemsko revijo “The Problemist”, The British Chess Problem Society, november, 1997, Anglija), sistemiziral 64 novih predlogov začetnih šahovskih pozicij, ki bi lahko bile morda celo v bližnji prihodnosti svetovno priznane in standardizirane, če ne za uradna svetovna šahovska prvenstva, pa lahko vsaj za druge odprte šahovske turnirje in razvedrilne prijateljske šahovske partije.

DRUGI RAZLOGI ZA NOVE ZAČETNE POZICIJE

Drugi moj razlog za to moje stališče je bila moja želja, da bi v tem našem enkratnem in neponovljivem biološkem človeškem življenju, tudi v šahovski partiji, dvoboju dveh individuev, doživeli in bili priča še drugih, doslej neodkritih in neraziskanih šahovskih otovoritev, varijant in kombinacij, od otvoritev, prek srednjih iger do globokih analiz v končnicah, o katerih še nihče ni pisal na takšen način v nobeni, niti teoretski šahovski knjigi.

Upam, da bo objava vseh 64 predlogov vzpodbudila ugodno zanimanje in dobila podporo med ljubitelji šahovske igre doma in v tujini kot ena od možnih alternativ v nadaljnjem razvoju svetovnega šaha.

KAKO BI LAHKO JUTRI ZAČELI PREISKUŠATI ?

Nove začetne pozicije v posameznih kolih bi se na posameznih šahovskih turnirjih in drugih tekmovanjih določale tako, da bi se tik pred začetkom posameznega kola javno žrebala ena izmed 64 različnih začetnih pozicij. Izžrebana nova začetna pozicija bi bila nato obvezna za vse udeležence tega kola (kroga) šahovskega turnirja oz. tekmovanja. Na prvenstvenih šahovskih tekmovanjih bi se morala vsaka partija zapisati kot podlaga za nadaljnje analize za ugotavljanje najboljših otvoritvenih potez.

Izžrebane številke začetnih pozicij v predhodnih krogih ne bi sodelovale pri nadaljnjih žrebanjih istega tekmovanja.

PROMOCIJA KMETA TUDI V KRALJA ?!

Zaradi omenjenih razlogov bo po mojem globokem prepričanju sedanja prepoved promocije kmeta v kralja, stara že več stoletij, kmalu dovoljena.

Tudi ta sprememba sedaj veljavnih pravil mednarodne šahovske organizacije FIDE bi obogatila dosedanjo kraljevsko igro in ji dala nove razsežnosti v njenem nadaljnjem razvoju, ki ne more in ne sme biti omejen s togimi in starimi pravili tako kot že stoletja doslej. Zakaj šahovska igra ne bi imela pravico do novih doživetij v našem kratkem človeškem življenju ? Samo zaradi pravil, starih že nekaj stoletij !? Ker se na naši Zemlji spreminjajo generacije ljudi, naj se počasi spreminjajo tudi pravila šahovske igre. To so naravni evolucijski procesi, ki jih nihče ne more zaustaviti. Če jih ne bomo spremenili mi, jih bodo spremenile naslednje generacije šahistov. In če bodo to pravilo spremenili že čez 10 ali 20 let, zakaj ga ne bi kmalu mi, že čez nekaj let?

PROBLEMATIKA POTEZ “EN PASSANT” IN OBEH ROKAD

Predvsem analitiki šahovskih otvoritev bi morali posvetiti posebno pozornost problematiki potez “en passan” in obeh rokad ( 0-0, 0-0-0) v nekaterih predlaganih pozicijah. Kdo bo prvi predlagal optimalne definicije, ki bodo pozneje postale uradna pravila? Kdo se bo med njimi prvi vpisal v novejšo svetovno šahovsko zgodovino ?

DRUGE SPREMEMBE PRAVIL ŠAHOVSKE IGRE

Legalizacija predloga (10) ali nove začetne pozicije št. 29 bo zahtevala spremembe in dopolnitve šahovske igre, za katere predlagam naslednja pravila:

1. V šahovski partiji zmaga tisti igralec, ki prej matira oba nasprotnikova kralja, najprej enega, ki se mora umakniti s šahovnice, potem še drugega, po pravilih FIDE kot doslej.

2. Ko en igralec z eno potezo da šah obema kraljema svojega nasprotnika, ta lahko izbira, katerega kralja bo umaknil s šahovnice, drugega pa od šaha v isti potezi zaščititi ali se s preostalim kraljem umakniti z šaha po sedaj veljavnih pravilih FIDE.

3. Ko sta z eno isto potezo napadena oba nasprotnikova kralja, od katerih je eden napaden z dvojnim šahom, se s šahovnice mora umakniti ta kralj.

IZZIV ZA NOVO TEORIJO ŠAHOVSKIH OTVORITEV DO LETA 3000 IN DLJE !?

Zaradi predlaganih novih 64 začetnih šahovskih pozicij ter predlogov novih sprememb in dopolnitev pravil šaha, bi v teoriji in praksi nastale nove, doslej neobstoječe otvoritve, srednje igre in končnice ter varijante in kombinacije, zaradi katerih bi se razmahnila raziskovalna dejavnost šahovskih teoretikov. Njihovi pozitivno uporabni izsledki bi nato bili objavljeni na INTERNETU in CD-jih ter v novih šahovskih knjigah in revijah. To bi vzpodbudilo nova zanimanja za šahovsko igro, zlasti pri mladih, ki hrepenijo po novih spoznanjih na vseh področij. Tako bi kraljevska igra postala za javnost in različne medije še bolj zanimiva in privlačna kot doslej. Zaradi novih možnostih, ki še niso teoretsko raziskane, bi se povečal krog ljubiteljev šahovske igre. Geslo mednarodne šahovske organizacije FIDE GENS UNA SUMUS bi tako še bolj okrepilo svojo univerzalnost, ki bi zato umski igri na 64 šahovskih poljih vdahnilo nova upanja in razširilo nova obzorja za sedanje in bodoče generacije za bodoča stoletja ali celo do leta 3000 in dlje.

Vsekakor bodo zanimivi tudi odgovori šahovskih kritikov na te nove alternativne, razvojne in evolucijske možnosti kraljevske igre. Koliko jih bo moja stališča podprlo in koliko ne ?! Vendar, zakaj tudi šahu poleg pospešenega, hitropoteznega, na slepo itn ne bi ponudili novih idej in novih razvojnih možnostih, ko smo jih v zadnjem desetletju domislili, priznali in uveljavili v številnih drugih športnih ( npr. v košarki) in drugih panogah (npr. v umetnosti, kjer pravzaprav skoraj nikdar ni bilo togih omejitev v ustvarjalnosti in osebnostnem izražanju).